Ajurveda daje izjemno velik poudarek pravilni prehrani. Lastnosti živil imajo velik vpliv na to, kako zaužita hrana deluje na naše telo.
Le pravilno prebavljena hrana organizmu prinaša zdravje, energijo in vitalnost ter poskrbi za vsesplošno dobro počutje. Slaba prebava po drugi strani vodi do nastanka toksinov, ti pa posledično do slabega počutja ali celo bolezni. Za resnično razumevanje pomena pravilne izbire hrane, kombinacij in načina priprave je potrebno poznati kaj se zares dogaja potem, ko neko živilo vstopi v telo. Ajurveda lastnosti določenih živil in njihov vpliv na telo tako določa na podlagi treh kriterijev: okusa, temperature in post prebavnega efekta.
Prvi stik z nekim živilom je prek njegovega okusa ali rase, ki igra v ajurvedi eno izmed ključnih vlog pri tem, kakšen učinek ima določeno živilo na telo, um in duha. Ajurveda med seboj razlikuje šest okusov; sladko, slano, kislo, pekoče, trpko in grenko. Vsak okus ima drugačen vpliv na zdravje in vsesplošno dobro počutje. Da bi dosegli popolno harmonijo, je priporočljivo, da vsak glavni obrok vključuje vseh šest okusov, razmerja med njimi pa so odvisna od posameznikove konstitucije. Okus je tesno povezan s post prebavnim efektom.
Pri izbiri živil in okusov, ki jih vključujemo v prehrano, moramo biti pozorni tako na našo osnovno konstitucijo (prakriti) kot na naše trenutne potrebe (vikriti). Ajurveda posveča veliko pozornost začimbam in zeliščem pri pripravi hrane, saj te preko okusa stimulirajo apetiti in s tem agni oziroma prebavni ogenj. Za dosego ravnovesja je tako potrebno posegati pretežno po okusih, ki so po lastnostih nasprotni lastnostim došičnega neravnovesja. Vato pomirjajo sladek, slan in kisel okus, Pitto sladek, grenek in trpek, Kapho pa grenek, pekoč in trpek okus. Več o posameznem okusu si lahko preberete spodaj.
Sladek okus (madhura) sestavljata elementa vode in zemlje. Od vseh šestih okusov je najbolj hranilen in prizemljujoč ter v zmernih količinah pripomore k dolgoživosti, moči in zdravim telesnim tkivom in tekočinam. Sladek okus pomirja Vato in Pitto, vendar dviguje Kapho, saj je hkrati težak in upočasnjuje prebavo. Prisoten je v sladkorju, medu, svežem in suhem sadju, vendar pa je velikokrat tudi manj zaznaven, kot morda deluje na prvi pogled. Tudi žita, kot so riž, ovseni kosmiči in pšenica so v prvi vrsti sladka. Več o sladkem okusu si lahko preberete tukaj.
Kisel okus (amla) je sestavljen iz elementov vode in ognja ter je po lastnostih lahek, vroč in masten zaradi česar vznemirja Pitto in Kapho. Stimulira apetit in prebavo, vendar ga je potrebno uživati zmerno. Kisel okus najdemo v fermentiranih izdelkih, kisu in citrusih. Več si lahko preberete tukaj.
Slan okus (lavana) predstavljata elementa zemlje in ognja. Zaradi njegove prizemljujoče in vlažilne narave je najbolj primeren za Vato, hkrati pa lahko ti dve lastnosti vznemirjata Pito in Kapho. Slan okus poudari druge okuse, stimulira prebavo in skrbi za ravnovesje elektrolitov. Vendar lahko v preveliki količini negativno vpliva na kri in krvni obtok ter kožo. Poleg soli, slan okus predstavljajo tudi alge, tamari, gomoljna zelena in črne olive. Več informacij o slanem okusu tukaj.
Pekoč okus (katu) je med vsemi okusi najbolj vroč, kar je posledica elementov, ki ga sestavljata: ogenj in zrak. Zaradi tega od vseh okusov najbolj stimulira prebavo in prebavni ogenj, prebudi apetit, poskrbi za dober krvni pretok in izostri čute ter omogoči jasno razmišljanje, ki pa ob pretiravanju z uživanjem pekoče hrane lahko postane preveč kritično. Njegova vroča narava zelo hitro vznemiri Pitto, nasprotno pa pomirja Kapho. V prevelikih količinah tudi ni primeren za Vato, za katero je bolje, da ga kombinira s sladko, slano ali kislo hrano. Pekoč okus je prisoten predvsem v začimbah kot so čiliji, česen, ingver, črni poper in asafaetida. Več o njegovih lastnostih pa najdete tukaj.
Grenak okus (tikta) je med vsemi okusi najhladnejši in najlažji, sestavljata ga namreč elementa zraka in etra. Je tudi najbolj učinkovit pri čiščenju toksinov iz telesa. Preveč grenkih živil lahko izčrpa Vato, zato je zanjo potrebna zmernost. Grenak okus najdemo v temno zeleno listnati zelenjavi, kot so blitva, regrat, kodrolistni ohrovt, rukola pa tudi v radiču, kavi in kurkumi. Več o grenkem okusu si lahko preberete tukaj.
Trpek okus (kashaya) predstavljata elementa zraka in zemlje in velja za hladnega, suhega in čvrstega. Zaradi tega je primeren za Pitto, ki jo hladi in Kapho, ki ji ustreza njegova suha narava. Vata naj bi ga uživala zmerno, saj jo lahko preveč izsuši. Podobno kot grenak okus, pa tudi trpka živila pripomorejo k čiščenju uma. Trpek okus vsebujejo kutine, granatna jabolka, kakiji, šparglji, stročji fižol, čičerika in kurkuma. Več o njegovih lastnostih najdete tukaj.
MadhuraVita BIO muesliji za Vata ravnovesje, Pitta ravnovesje, Kapha ravnovesje in tridoša ravnovesje so skrbno pripravljene mešanice za doseganje došičnega ravnovesja, pri čemer smo posebno pozornost namenili vključitvi vseh šestih okusov. Vsaka mešanica vključuje premišljeno izbrane sestavine, ki pomirjujoče delujejo na posamezno došo in tako poleg dobrega okusa zagotavljajo tudi vsesplošno dobro počutje.
Temperatura živila se nanaša na topel ali hladen občutek, ki ga le to pusti v ustih ali pa v želodcu. Če pozorno opazujete, lahko sami opazite kakšen učinek ima določena hrana na vas. Temperatura je zlasti pomembna pri izbiri živil v različnih letnih časih. Poleti se tako priporoča hrana, ki telo hladi, kot na primer avokado ali kumare, pozimi pa ravno obratno. Sladek, grenak in trpek okus telo hladijo, slan, kisel in pekoč pa telo grejejo.
Zadnji učinek, ki ga ima živilo na telo imenujemo post prebavni učinek ali Vipaka, ki pove kako se hrana obnaša v črevesju. Vipaka tako vpliva na telesne izločke v obliki urina, blata in znoja. Sladka in slana živila imajo sladko Vipako, kisel okus ima kisel post prebavni efekt, medtem ko imajo pekoč, grenak in trpek okus vsi pekočo Vipako.
Lastnosti živil ne pojasnijo vsega …
Zgoraj opisane lastnosti živil povedo, kakšen vpliv imajo posamezna živila na telo, um in duha. Pomembne so tudi zaradi pravilnega kombiniranja živil med seboj in izbiro glede na sezono. Vendar pa tudi ajurveda nekaterih učinkov ne more razložiti. Prabhava ali nepredvidljiv učinek živila vnaša nekaj čarobnosti v to starodavno znanost. Ghee tako telo hladi, čeprav krepi prebavni ogenj, čokolada nas pomiri in osrečuje, čeprav njene lastnosti vznemirjajo doše, med telo greje, kljub temu da je sladek, limete pa so hladne, kljub kislemu okusu. Nekaterih stvari se pač ne da razložiti, potrebno je zgolj verjeti. In to je tudi ena izmed zapovedi ajurvede.
